Danes je pa eden tistih dni, ko se jasno vidi, kako nor in nepravičen je svet, kako dogodke usmerjajo trenutni nosilci moči.
Usmrtili so Saddama, nedvomno ikono sodobnega sveta, točneje tistih, ki se jim zdi popolnoma narobe in bolno, da imajo lame Američani toliko moči. Nekdo, ki je dolgo časa ravno po zaslugi ameriških interesov ostajal na oblasti, jim na koncu ušel iz kontrole in še 13 let občasno nagajal, dokler se ga ni lotil neki nori kavboj, katerega oče ga ni uspel odstraniti dolga leta nazaj.

To, kako ameriški mediji (oz. baje najbolj nevtralen od njih, CNN) poročajo o obešanju, je naravnost ogabno. Ne samo, da stalno predvajajo posnetek poti do vislic, ampak govorijo o tem kot nečem tako običajnem kot je vsakodnevno nakupovanje, le z nekim fake sočutnim izrazom na obrazu. Zares ogabno. Larry King je še nekako OK vodil svojo oddajo, ko pa se je usmrtitev zgodila tekom Anderson Cooper oddaje, pa no comment. Ta tip je res primeren zgolj za nore Američane, tako fake da je težko opisati, je treba kar videti.

Da ne omenjam tega, kako predstavljajo različna mnenja o vsem skupaj. Mislim, kdo ki je vsaj malo pri pravi pameti pa verjame, da je bilo to fer sojenje? Ko sunitu sodijo šiiti, ki jih je 25 let zatiral? Good god. In da to izvedejo par minut pred zoro islamskega praznika, in 2 dni pred zahodnim novim letom, da gre to še kot dosežek v bilanco leta 2006.

Whatever. Zame ostaja Saddam ikona, nekdo, ki je kljub vsem stranskim produktom vladanja prinesel neko stabilnost v regiji, nekdo ki je bil Zahodu zelo pomemben v času hladne vojne, ki je bil zadnja cona obrambe pred islamskim fundamentalizmom, ki je po revoluciji prihajal iz Irana. Nekdo, katerega smrt bo še bolj destabilizirala regijo, ker je plod maščevanja ene skupine (šiiti) nad drugo (suniti). Nekdo, ki je bil kontroverznen simbol upiranje ameriški svetovni dominaciji. Kdo nam ostaja sedaj? Fidel, Chavez, Osama?